NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI. PA ČEPRAV PRIHAJA IZ NAPREDNE EVROPE.
Prodajate varovalno opremo? Pred dobrim letom je pričela veljati uredba o osebni varovalni opremi, ki je postavila nove mejnike pri proizvodnji, uvozu in prodaji osebne varovalne opreme.
Dobro za vse, ki jim sledljivost ne dela težav in slabo za vse, ki do sedaj niso imeli opravka z artikli, za katere se zahteva sledljivost in nimajo ustrezne programske podpore. Uredba namreč nalaga dodatne evidence proizvajalcem, uvoznikom in posrednikom varovalne opreme. Izdelki morajo biti tako ali drugače certificirani in kar je še bolj pomembno, za take izdelke se mora voditi evidenca sledljivosti skozi proizvodnjo, celoten proces nabave, do prodaje in to za kar 10 let od datuma prodaje takega izdelka.
Predstavljajte si, da ste prodali osebno varovalno opremo kupcu, ki je po določenem času prišel reklamirati izdelek in kar je še huje, od vas zahteva odškodnino zaradi poškodb, ki so nastale zaradi neustreznosti izdelka.
Kako se lahko takim neljubim dogodkom izognete? Poznati morate odgovore na vprašanja, povezna s prodajo in dobavo. Za izdelke morate imeti dostopno tehnično in uporabniško dokumentacijo. Vedeti morate, katere šarže izdelka ste prodali in komu. Na ta način boste lahko takoj odgovorili na vprašanje, ali ste to šaržo sploh prodali vi. V kolikor ste, morate vedeti, kdaj ste izdelek z dotično šaržo prodali in komu, ter kakšen je njen rok uporabe. Prav tako morate vedeti, od koga ste šaržo nabavili. V kolikor pa ste tudi proizvajalec omenjene varovalne opreme, morate vedeti tudi kako in iz katerih materialov je bil izdelek narejen in komu vse ste ga prodali. Vse to je potrebno vedeti, da lahko krivdo ''prevalite'' na prodajno - nabavno verigo in se izognete odškodninam, da ne govorim o kaznih, ki sledijo iz uredbe v primeru, da nimate odgovorov na ta vprašanja.
Pred časom sem doživel zanimivo izkušnjo, ki mi je dala misliti in je dodobra spremenila moj pogled na podjetja, ki nam jih tako radi ponujajo za zgled.
Naša stranka, uporabnica celovite informacijske rešitve, se je odločila, da bo pričela tudi s prodajo varovalne opreme, za katero se zahteva sledljivost. Zanimalo jo je, kako je z računalniško podporo spremljanju sledljivosti skozi procese nabave, logistike, prodaje ter zagotavljanja podatkov za naslednjih 11 let. Kot uporabnica celovitega informacijskega sistema, v katerem je vključena tudi logistika s podporo za delo z mobilnimi napravami, ji to ni predstavljalo niti dodatnega stroška, niti dela.
Stranka se je z vnemo lotila priprave za uveljavitev novih izdelkov na tržišču, saj je v tem videla svojo konkurenčno prednost. Vendar, glej ga zlomka! Vedno mora obstajati nekaj, kar zakomplicira prej enostavno stvar!
Izkazalo se je, da so novi izdelki opremljeni s predpisanimi podatki o sledljivosti, vendar brez QR kode, ki je ni niti na embalaži posameznega artikla, niti na transportni embalaži. Prav tako dobavitelj, s katerim je bila predvidena elektronska izmenjava nabavnih dokumentov, v podanem vzorcu sloga za izmenjavo, ni imel podatka o sledljivosti.
Stekla je komunikacija med strokovnimi službami obeh podjetji, v katero so vključili tudi nas, kot ponudnika informacijske podpore. Na strani dobave je bil strokovni tim velikega dobavitelja iz napredne evropske države. Zahtevo po dodatnem označevanju artiklov in embalaže s QR ali črtno kodo, v kateri bi bila zapisana tudi koda sledljivosti in rok uporabe, so zavračali z obrazložitvijo, da tudi njihovi večji kupci ne zahtevajo takih oznak. Verjetno je temu res tako, v kolikor so vsi njihovi kupci končni uporabniki. Na naše prigovarjanje, da potrebujemo to oznako zaradi avtomatizmov v procesu logistike, smo dobili odgovor, da je ta sicer smiselna, žal pa povezana s tehničnimi in finančnimi zahtevami in da so to pripravljeni urediti, vendar bi stroške morala nositi naša stranka (kupec iz male Slovenije).
Naslednja zahteva naše stranke, da bi bila v elektronski najavi dobave navedena šarža in rok uporabe, je bila po njihovih besedah prav tako neizvedljiva, češ da ne razpolagajo s programersko ekipo, saj imajo svetovno priznan informacijski sistem in ne morejo zahtevati njegove dodelave.
Vsa naša moledovanja in prepričevanja, da imajo tudi drugi dobavitelji istega ponudnika informacijskega sistema in nimajo težav z izmenjavo podatkov, niso obrodila sadov. Celo zapis podatkov o sledljivosti na transportnih dokumentih je naletel na težave, vendar je dobavitelj na osnovi grožnje po odpovedi prodajne pogodbe le pristal na nadgradnje, vendar z obljubo, da bo to izpeljal do leta 2021.
Moram priznati, da so me odgovori in ton celotne komunikacije malce presenetili, saj se spomnim, kako je bilo, ko so slovenski veliki trgovci zahtevali od naših strank, da preidejo na elektronsko izmenjavo nabavno-prodajnih podatkov. Postavili so rok za prehod in izdali obvestilo, da bojo, v kolikor do danega roka ne preidejo na elektronsko izmenjavo podatkov, mesečno zaračunavali manipulativne stroške. Tako so vsi, ki niso imeli ali še vedno nimajo celovite podpore in še naprej poslujejo s temi trgovci, primorani pošiljati elektronske dokumente z ločenimi, pomožnimi izmenjevalnimi programi, v katere ročno vnašajo zahtevane podatke. Seveda pa tudi ti programi nekaj stanejo.
Zastavilo pa se mi je tudi nekaj vprašanj, in sicer: kako sploh obvladujejo sledljivost, če teh podatkov ne morejo posredovati kupcem, s kakšno podporo logistiki razpolagajo in ali je možno, da so podjetja, za katera menimo, da so tehnološko najrazvitejša, ostala v 90. letih preteklega stoletja in ne mi, kot nas prepričujejo domači in tuji strokovnjaki?
Kot kaže, bodo digitalno preobrazbo izvedli šele leta 2021, morda pa bo to njihova prednost, saj bomo namesto njih mi plačali zablode digitalnih transformacij.
Kakorkoli že, konec dober, vse dobro.
In kaj je bilo na koncu z našo stranko? Nazadnje je kljub vsemu morala priznati nemoč in se sprijazniti z dejstvom, da bo morala v postopku na prevzemu in izdaji pomanjkljivo označenih artiklov, v mobilne naprave ročno vnašati številke šarže, kar jim bo vzelo nekaj dodatnega manipulativnega časa. V celoti pa bo izpolnjevala zahteve, predpisane z uredbo in se izognila vsem morebitnim težavam in nevšečnostim.
Čeprav brez pametne digitalne izmenjave z dobaviteljem in z nekaj več napora, bo lahko suvereno uveljavljala svojo konkurenčno prednost, ki pa bo še bolj očitna, v kolikor bodo nadzorne službe opravljale svoje delo tako, kot ga predpisuje uredba.