KAJ IMATA SKUPNEGA KEBAB IN INFORMACIJSKI SISTEM?

Upam, da vam je podpora za izračun optimalne dohodninske razdelitve otrok med starše, prišla prav. No ja, tudi letos so rok za oddajo nekoliko podaljšali.

Kot sem omenil v blogu, z dne 17.1.2019, vam bom v nadaljevanju opisal drugo fazo nabavnega procesa »Količinski in kakovostni prevzem blaga«. Zdi se, da je ta faza enostavna, vendar skriva pasti, ki so lahko ključnega pomena za poslovanje. To nam dokazuje tudi nedavna afera oporečnega govejega mesa, uvoženega iz Poljske.

V novicah je bilo omenjeno, da pri nas spoštujemo uredbe in dobro evidentiramo sledljivost porekla blaga. Žal je kar nekaj dni trajalo, da so ''razkrili'', koliko takšnega spornega blaga smo uvozili in komu je bilo prodano.

V kolikor bi imeli računalniško podporo sledljivosti nabave in prodaje, bi do teh podatkov prišli takoj in ''na klik''. Očitno pa temu ni tako.

Določene branže so zavezane k vodenju sledljivost od vhoda do izhoda in to ne samo kadar gre za trgovino, temveč tudi kadar se tako blago vgrajuje v izdelke.

Če se osredotočim na aktualni problem z mesom,  si ne predstavljam dobre transparentne evidence brez ustrezne računalniške podpore. Logistični proces bi moral avtomatično in povsem transparentno zagotavljati evidenco sledljivosti.

V kolikor nek trgovec kupi maso za kebab, se od njega pričakuje, da bo že na vhodu evidentiral vse nabavne podatke (dobavitelj, datum dobave, lot  in  rok uporabe).  Moje izkušnje kažejo, da papir zadovolji predpise, vendar pa je realnost  povsem drugačna. Ni dovolj, da se prevzem samo evidentira na papirju ali računalniku in dodajo ti podatki, ampak bi se morali ti podatki odražati v vseh skladiščnih dogodkih (medskladiščni premik, izdaja v predelavo, prepakiranje,  prodaja).  To pomeni, da noben dogodek v skladišču nebi smel biti izveden brez evidentiranja teh podatkov o sledljivosti. Verjemite mi, da je ročno delo v teh postopkih ''misija nemogoče''.

Za tako evidenco sta nujno potrebna dobro in  pravilno označevanje artiklov ter kvalitetna računalniška podpora. Menim, da samo računalniško podprt logistični proces omogoča, da lahko verjamemo podatkom. Vsaka taka afera sproži še bolj zaostrene predpise glede sledljivosti blaga. Pri podpori logistike skladiščenja bi moral uporabnik upoštevati zakonodajo, zahteve trga in tehnologijo.

V kolikor ima v svojem poslovanju artikle, ki zahtevajo:

· spremljanje sledljivosti od vhoda do izhoda, tudi skozi proces predelave,

· spoštovanje roka uporabe,

· spoštovanje režima skladiščenja,

· možnost odpoklica spornih šarž,

· podpora analizi vgradnji surovin in materialov v končnih izdelkih,

· podpora prodaji artiklov določenim kupcem s predpisanim rokom preostanka veljavnosti,

· karantena blaga ob prevzemu.

V kolikor želi uporabnik vse te zahteve izvajati transparentno in s kar najmanj delovne sile,  potem mora razpolagati s sodobno informacijsko podporo, ki sloni na povezljivosti  vseh procesov in uporabo mobilnih naprav.

Navedene zahteve niso vezane samo na skladiščenje,  ampak se dotikajo tako procesov nabave, proizvodnje in prodaje, saj se vsi procesi se med seboj močno prepletajo.

Vse skupaj se začne pri nabavi, saj mora le ta zahtevati od dobaviteljev pravilno označevanje izdelkov, skladno s podporo GS1 standardom za označevanje artiklov.

Le tako opremljeni artikli bodo  omogočali delo z mobilnimi napravami skozi vse procese skladiščenja (prevzem in uskladiščenje, interno manipulacijo, pripravo odpreme) . 

Kot je iz diagrama razvidno, se skladiščna logistika povezuje z nabavo, notranjo, distribucijsko in  razbremenilno logistiko.

Pod nabavo se skriva podpora procesom:

· količinski prevzem blaga

· kakovostni prevzem blaga

· uskladiščenje blaga,

· proces reklamacije

 V kolikor je možno že na vhodu enostavno z mobilno napravo prečitati artikel, šaržo, in količino, potem so izpolnjeni vsi pogoji, da se izvede prevzem s pomočjo mobilnih naprav.

Rezultat takega prevzema je:

· povezava naročila s prevzemom preko morebitne elektronske najave dobave,

· kontrola rokov uporabe,

· zapis vseh podatkov sledljivosti,

· količinska kontrola,

· izdelava količinskega prevzema.

 Morebitna neskladja se evidentirajo in posredujejo nabavni službi v reševanje.

Sledi faza uskladiščenja prevzetih artiklov. Smiselno je, da računalnik sam pripravi predlog za uskladiščenje artiklov, skladen z režimom skladiščenja. Tako pripravljena opravila so podlaga za izvedbo uskladiščenja artiklov, po predpisanih skladiščnih lokacijah.

Informacijski logistični sistem pridobi in zabeleži informacijske za prevzete artikle o lokaciji skladiščenja, roku uporabe, šarži in količinah. Tako zabeleženi podatki so osnova za zagotavljanje kompleksnih informacij brez ročnega dela.

In če se na koncu povrnem še na začetek tega članka in vprašanje, kaj imata skupnega kebab in informacijski sistem, se odgovor nanj ponuja kar sam.